OBLAKODER

Najprej je zapihal zahodni veter in od nekod prignal oblak. Razigran bel oblak, tak kot ga rišejo otroci. Objel je »Razglednico«, pokimal varuhoma parka in sklenil ostati. Roj vodnih kapljic je odel z obleko, ki jo je našel prav v parku. Pravzaprav je mrtvim drevesom akcij podaril novo življenje. Suha debla je spremenil v male, srednje in velike kolutnike ter iz njih sešil plašč, s katerim je pokril svoje mehke obline. Tako se je začasno privezal na Zemljo, blizu Vetrnika in to mu je všeč. Zdaj ima novo vlogo. Še vedno je navihan, a tudi navdihujoč. Tu v Parku Pečno bo ostal, dokler mu plašč ne bo postal pretežek. Takrat ga bo slekel, vrnil materi Zemlji, poklical veter in ... ah, kdo ve, kaj oblak razmišlja.
Zdaj pa vabi, da ga pobožaš, se nanj povzpneš, se usedeš, z njega opazuješ gozd in prisluhneš ptičjemu petju, lahko boš celo slišal, kako se pogovarja z drugimi prebivalci parka. Je navdih za nova ustvarjanja, nova predstavljanja, nova druženja …
Zato ker je oblak,
je oder,
je Oblakoder.